Aktualno

#18

02. jun 2021

Drži ali ne drži?     |     Trditev #18


"Podeljevanje subvencij za nakup električnih avtomobilov in priključnih hibridov pomeni za Slovenijo kot uvoznico tehnologij odtekanje denarja v tujino."


Leta 2019, v zadnjem predkriznem letu, ko je avtomobilski trg še normalno deloval, je bilo v Sloveniji prodanih za približno 800 milijonov evrov novih avtomobilov. Ob upoštevanju davkov in ostalih stroškov, povezanih z delovanjem avtomobilskih prodajno-servisnih centrov, je tako globalna avto industrija leta 2019 v Sloveniji iztržila približno 500 milijonov evrov. Ob tem je istega leta v Sloveniji kupila oziroma izvozila za približno 4,5 milijard izdelkov in storitev slovenskega gospodarstva. Globalna avtomobilska industrija namreč tako ali drugače, z nakupom sestavnih delov ali lastno proizvodnjo v Sloveniji, na letni ravni generira 10 odstotkov slovenskega BDP ter pokupi in na svetovni trg plasira preko 20 odstotkov slovenskega blagovnega izvoza.  

S tem izdelovalci avtomobilov zagotavljajo neposredno in posredno delo za preko 40.000 ljudi. Ob vključevanju razvojnih potencialov slovenske industrije in razvojno raziskovalnega sektorja akademske sfere v svoje razvojne programe pa globalna avtomobilska industrija prispeva velik delež tudi k večanju dodane vrednosti, inovativnosti in večjemu razvojnemu potencialu celotne družbe. Z dolgoročnim sodelovanjem s slovenskimi dobavitelji spodbujajo izdelovalci avtomobilov, ki so v vse večjem obsegu v celoti ali vsaj deloma električni, investicije v vrhunske tehnologije ter posredno bistveno vplivajo na celotno slovensko gospodarstvo in družbo. 

Tolikšno pokritje uvoza z izvozom kot pri prodaji avtomobilov je težko najti pri kakem drugem področju slovenskega gospodarstva. Avtomobilski zastopniki, uvozniki, prodajalci in pooblaščeni serviserji svoje matične družbe oziroma matične proizvajalce avtomobilov nenehno spodbujajo k čim večjem obsegu sodelovanja s slovenskim gospodarstvom. Zato se sleherni evro, porabljen za spodbujanje prodaje njihovih najnaprednejših izdelkov, kar električni avtomobili vsekakor so, povrne devetkrat. Toliko bolj, ker si slovensko gospodarstvo želi, da bi zadržalo veljavo in obseg sodelovanja z globalno avtomobilsko industrijo tudi ob prehodu na množično električno mobilnost, ko se dobaviteljske karte mešajo in delijo na novo.  

Vendar je težko pričakovati, da bi globalna avtomobilska industrija verjela v izdelke slovenske industrije za električne avtomobile, če slovenska država kljub dokazano velikem učinku zmanjšanja emisij in multiplikativnih učinkov na celotno gospodarstvo v tovrstne izdelke globalne avtomobilske industrije ne verjame oziroma verjame občutno manj kot druge države. 

V Romuniji namreč znaša višina subvencij za električne avtomobile 11.500 evrov, na Hrvaškem 9300 evrov, v Nemčiji 9000 evrov, na Poljskem 8350 evrov, na Slovaškem 8000 evrov, na Madžarskem 7300 evrov, v Franciji 7000 evrov, Grčiji 6500 evrov in v Italiji 6000 evrov. Vendar je v Italiji v veljavi sistem bonus – malus, pri katerem znaša malus za avtomobile z velikimi izpusti toplogrednih plinov 2500 evrov. Zato pridobi kupec večjega in dražjega električnega avtomobila, s katerim zamenja večji in dražji avtomobil na fosilna goriva, 8500 evrov. V Sloveniji znaša subvencija za električne avtomobile od konca lanskega leta 4500 evrov.



Z upoštevanjem vsega tega vsekakor ne drži trditev, da pomeni podeljevanje subvencij za nakup električnih avtomobilov in priključnih hibridov za Slovenijo kot uvoznico tehnologij odtekanje denarja v tujino. Sleherni evro, ki se podeli za ta namen in ga posredno v svoj žep vtakne globalna avtomobilska industrija, se v Slovenijo vrne kot devet evrov, ki jih ta ista globalna industrija ustvari in izvozi oziroma odšteje za slovenske industrijske izdelke. Torej NE DRŽI.

 


Naprej na naslednjo trditev     |     Nazaj na uvod

6 blagovnih znamk pod isto streho